Vsake Tolk Èasa Lyrics

Izvajalec: Samo Boris
Album: Pasivna oblika glagola biti
Naslov: Vsake tok èasa

Tko zaènem, zaèutm glasbo in rastem ob njej,
Sku?am z rimami ?ivet kot drevesa preko vej.
Spu?èam mre?e v morje idej, dvigam pogled, da èez predsodke se?e,
Hvale?en, da me poslu?a? zdej.
I?èem prave naèine, da se izrazm, sam pazm,
Da mi ne ostane samo sarkazem, ker tko lajf postane prazen.

èe je zlo res del èloveka, se dajem narazen,
Repam, ker kolen nimam zato, da se plazm.
Ampak, da skaèem, poka?em, da je njihov svet napaèen,
Sit sem ga tud, ko sem laèen, tud, èe ni mogoè drugaèen,
Se jest trudm, da bi bil, èeprav ?irjo svoj vpliv,
Raj umrem od ?eje, kot da bi iz njihovga vodnjaka pil.
Dokler nam sveta spremenil, bom probu pisat,
Neki delat, zdej pozna? motiv.
Èutm so?itje, ko pod mano beat je,
U muski i?èem kritje, tud v mestni d?ungli ostajam èlove?ko bitje.
Zame nujen ta ?it je kot bitje srca,
Ljubezen do hip-hopa lepa kot grafit je, haha!
Tisoè in en naèin, da pridem do rim,
Sam ne hitim, gledam v prihodnost s spo'tovanjem do korenin.
Z ritmom srca v srcu ritma, ob odobravanju svojih ljudi
Vesel kot Valter, ko kej za kadit ma.
Plavam po bitu kot po vodi,
Ko govorim o zmanj?ani svobodi, ka?em s prstom na njih,
Poslu?i ta stih, sam en od mnogih, med sabo v slogi
Kot zlogi besede, razvoj neskonèen je kot krogi.
Preko glave z mikrofonom do srca,
Zaèutm hip-hop in se ne konèa...
Zaèutm hip-hop in se ne konèa...
Zaèutm hip-hop...

[REFREN]
Ne se èudt, èe te bom na ulci objel,
Ne me èudn gledat, èe se bom sprehaju in pel.
Rad bi ?ivel, zato jim zdej nasproti stojim,
Vsake tok èasa, repam, da ?ivim.
Vsake tok èasa, repam, da ?ivim.
Vsake tok èasa...

Vsake tok èasa, sli?m v glavi zvoke basa,
Zaèutm poteze Picassa, gledam gor v zvezde tko kot NASA.
In pol vesel, ?irm roke, da bi lajf objel,
Zdej repam, da povem, kar sem dojel.
Èe bi rad zares ?ivel zavrni POP, nared preklop,
èas za drugaèen pristop, reci nasilju STOP.
Spravljam misli v galop, uresnièujem kar sem sanju,
Ob spoznanju, da ?ivljenje ni samo hip-hop.
Tisoèe barv, obèutki, k jih èut? sam v paru,
Par stvari, k mi jih lajf je podaru.
Ne rabm ke?, da se poèutm bogat, kot svet z otroci
Kot travnik z barvami ro?, kot èlovek, k ma druge rad.
Ni treba dolg iskat, glej v srcu najde? vse,
Zapri oèi, odpri srce, ko gleda? me.
Je! Uresnièi stvarnost, èe ?e sanje ne,
Sam mej oèi prpravljene na poglede zasanjane.
Znanje te morda ne bo zavarovalo pred brcam,
Sam va?n, da drugih brez veze ne bo? brcu ti.
Razmi?ljam s srcem, delam z glavo, èas je za spravo,
Sam zgleda mi, da njihovo pravo ni tisto pravo.
Gledam, da vidm kje sem,
Vsakiè ko pi?em pesem kokr da jih z obema rokama tresem.
Da padejo s trona, vidm se ko repam na ostankih Babilona,
Nasmejan kot Mona Lisa izza mikrofona.
Zdej pazi, spominjam se vseh ?e zmer,
Vseh mojih ljudi od 7-9, vse do 0-4.
In vem kaj dogaja, sej mam oèi, sej gledam,
Sam dajem ?anso tud drugaènim besedam...
Vsake tok èasa...